Na prostoru pri vinski kleti Dev na Malkovcu je bila 16. aprila 2011 ob 10. uri

proslava ob dnevu upora slovenskega ljudstva in spomina na odhod prvih partizanov z malkovca v bojne vrste duletove čete 1. dolenjskega partizanskega bataljona.

Proslavo je organiziralo Združenje borcev za vrednote NOB Sevnica v sodelovanju s Krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB Tržišče, Skupnostjo borcev 1. dolenjskega partizanskega bataljona, Veteranov vojne za Slovenijo in KŠTM Sevnica.

Spoštovane tovarišice in tovariši, cenjeni gostje, gospe in gospodje, veteranke in veterani!

Dovolite, da današnji nagovor začnem s kitico stare slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju z naslovom  »Vsak bo moral bit' soldat«:

Pukše bomo na rame djali, purfl bomo znam pelali, to že vemo mi sami, da b'mo mogli strelati.

V dveh kratkih stavkih pove nalogo slovenskega vojaka, da mora streljati in dodajam, da mora braniti rodno grudo.

Ko citiram »staro« slovensko pesem o vojaščini in vojskovanju, želim predvsem poudariti, da je naša slovenska bojevniška tradicija dolga, saj so se naši predniki za obstoj morali vedno boriti in velikokrat, predvsem za tuje interese in pod tujimi zastavami.

Kot ste me organizatorji seznanili, je današnja tradicionalna proslava predvsem tovariško srečanje vseh, ki želimo ohraniti spomin na težke čase slovenskega naroda in domovine, ohranjati spomin na trpljenje naših ljudi, na hrabra dejanja partizanov in povezovanje vsaj dveh generacij slovenskih bojevnikov; borce - partizane iz obdobja druge svetovne vojne ter teritorialce in miličnike iz obdobja osamosvojitve Slovenije. Organizirana je tu na Malkovcu, kjer so partizani vedno našli zavetje, okrepčilo, zdravje in toplo domačo besedo. V kraju, kjer se je 14 domačinov pridružilo Duletovi četi in so svojo partizansko pot nadaljevali v slavnih slovenskih brigadah – Tomšičevi, Gubčevi, Cankarjevi in drugih in, kjer je okupator avgusta 1942 leta povsem požgal vas in  12 domačinov ustrelil kot talce.

Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Hkrati ste organizatorji na prijaznem vabilu tudi napisali, da tradicionalno proslavo posvečate tudi dnevu upora slovenskega ljudstva, torej državnemu prazniku dnevu upora proti okupatorju in s tem seveda 70. obletnici ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki jo bomo praznovali letos.

In kako je bila ustanovljena?

Na sestanku 26. aprila 1941 so se zbrali predstavniki komunistov, krščansko socialističnega sindikata, oporečnikov v vrstah sokolov in kulturnih delavcev ter ustanovili protiimperialistično fronto. Okvir delovanja protiimperialistične fronte je bil predstavljen v geslih osvobodilnega boja, sprejetih na prvem zasedanju njenega plenuma. V njih je bila posebej poudarjena pravica do združitve slovenskega naroda in njegova pravica do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve.

In bilo je potrebno naslednjih polnih petdeset let, da so se takrat poudarjene pravice in zahteve tudi uresničile.

Slovenci smo eden najmanjših narodov v Evropi, katerih razvoj je zaznamovala skoraj 1200 letna tuja oblast. Težko je bilo prebroditi razburkano pot razvoja v ne posebej naklonjeni zgodovini in kot narod obstati s svojo kulturo, jezikom, navadami…..

Samo po letu 1900 smo Slovenci na strnjenem etičnem ozemlju živeli vsaj pod dvajsetimi različnimi državnimi oblastmi in političnimi sistemi. Pogled v zgodovinsko brezmejnost bi postregel še z drugačnimi statističnimi podatki in odkril, da smo se ohranili zaradi svoje trdoživosti in duhovne tvornosti.

Zaradi širšega razumevanja in priznanja dialektike je prav, da obujamo spomin na polpreteklo zgodovino, na dogodke in aktivnosti, ki so pomembno prispevali k nacionalni samobitnosti, ozemeljski celovitosti in samostojnosti Slovenije, kar je namen tudi današnje proslave.

Naš dolg do predhodnih generacij, generacij slovenskih vojakov, je tudi v našem priznavanju njihovih zaslug v boju za samostojnost slovenskega naroda in Slovencev, kot gospodarjev na svoji zemlji.

V prejšnjem stoletju so se nenehno bíli boji na tem prostoru za prevlado in obstoj. Najhujši sta bili prva in drugo svetovna vojna, ki sta močno zaznamovali ljudi in prostor z veliko človeškimi žrtvami, trpljenjem, razdejanjem, porušenimi in požganimi domovi in uničeno infrastrukturo.

Vojna za obranitev samostojnosti Republike Slovenije, pa je bila velik finale uresničitve dolgoletnih sanj Slovencev. In kot poudarim ob zaključku svojih predavanj o vojni leta 1991, da se ta ni zgodila v trpljenju in bolečini celotnega naroda, temveč le in žal v trpljenju in bolečini posameznikov in predvsem družin, ki so izgubile svoje najdražje.

Letos bomo praznovali 20. obletnico osamosvojitve Slovenije in vojne za njeno zavarovanje, kjer smo Posavci bili še posebej izpostavljeni in uspešni.

Zato je prav, da se spomnimo tudi teh prelomnih dogodkov. Veseli in ponosni smo na zgodovinsko dejstvo, da smo pred dvajsetimi leti, v trenutku najbolj usodnih odločitev in bolečih ločnic, znali stopiti skupaj. Pohvalimo se lahko, da je bil to izjemen dogodek narodove dozorelosti.

Kadar je prihodnost plebiscitarno potrjena, kot je bila slovenska, zgodovinsko upravičena, kot je bila slovenska, predvsem pa pravična, kot je bila slovenska, tedaj jo sme in mora sleherni narod  braniti tudi s silo.

Ta nauk ni od včeraj. Generacije pred nami so se zaradi tega odločale za enako upravičene in pravične upore, v vsej zgodovini slovenstva.

Ob slovesni razglasitvi samostojne slovenske države, smo se Slovenci zavezali miru in demokraciji, sodelovanju, odprtosti in ustvarjalnosti. Zavezali smo se, da bomo spoštovali človekovo dostojanstvo, njegove pravice, pravno državo ter zavarovali uspešen razvoj in varno umestitev slovenske države v mednarodnem prostoru.

Leta 2004, približno v takem času, smo postali polnopravni člani evropske zveze in zavezništva Nato. To sta bila za nas velika dogodka, predvsem pa velik uspeh. A pri tem moramo biti realni in se zavedati problemov, ki jih združena Evropa in svet imata in s tem tudi mi.

Novi izzivi so pred nami in nove težke preizkušnje in izkušnje povezane z globalno svetovno gospodarsko krizo.

V vsej dolgi zgodovini so izkušnje Slovencem izoblikovale sistem vrednot kot so: upornost, enakopravnost, soglasje, strpnost in dialog. Prav ta vrednostni sistem je porok za mirno življenje Slovencev z drugimi narodi, za odprtost in sodelovanje.

V vse bolj globalnem svetu postaja varnost ena od temeljnih vrednot vsake skupnosti in države in je še posebej pomembna v današnji sodobni družbi. Varnost pa se ne zagotavlja samo z močno vojsko in policijo, to je z represijo. Posebno vlogo in mesto mora imeti predvsem splošna blaginja naroda, življenjski standard ljudi ter kvaliteta življenja državljank in državljanov, Slovenk in Slovencev.

Dovolite mi, da pojasnim. V preteklosti smo bili Slovenci vedno na prepihu zgodovine. Kot narod nas je in nas bo reševala naša trdoživost, zaljubljenost v našo rodno grudo, ljubezen do jezika, kulture, običajev, skratka vse, kar je povezano z našim obstojem.

Smo delavni in uspešni, imamo bogata izročila, spoznanja, vrednote in modrosti naših prednikov. Vse to je naša identifikacijska osnova, ki nas mora spodbujati še naprej. To pa so pomembni elementi, ki nam bodo še kako prav prišli v bodoče.

Spoštovani!

Globoko spoštovanje do preteklosti združimo z novimi obeti, izkušnje preteklosti pa vgrajujmo v vizijo prihodnosti. To so naše današnje bitke, bitke bodočih novih generacij.

Lotimo se jih z najboljšimi močmi!

Iskrene čestitke vsem ob praznovanjih državnih praznikov in obletnic, ki so pred nami: 27. aprilu - Dnevu upora proti okupatorju, 1. maju - Prazniku dela in 25. juniju - Dnevu državnosti.

Mitja Teropšič

Malkovec, 16. april 2011