Veterani OZVVS Sevnica imamo v PLANU DELA za leto 2018 tudi organizacijo spominskega pohoda veterana in soustanovitelja društva veteranov vojne za Slovenijo Sevnica ter člana MSNZ, Kristijana Janca.

Pohod je bil iz objektivnih razlogov dvakrat preložen, danes 5.11.2018 pa je bila udeležba prav zadovoljiva.

Zbrali smo se ob 9. uri pred pisarno OZVVS Sevnica in se z avtomobili odpeljali do spomenika pri HE Arto-Blanca, ki bo za vedno spomin in opomin ob tragični nesreči na Blanci ki se je, kot vsi vemo, zgodila 3. 7. 2008, v kateri je  preminil tudi naš veteran Kristijan Janc.

Vsi skupaj in vsak zase, smo se poklonili spominu preminulih, prižgali  svečko, predsednik OZVVS Sevnica Ivan Cajner pa je povedal nekaj besed. Med drugim je dejal, da se veterani OZVVS Sevnica tudi s tem pohodom, za katerega želimo, da postane tradicionalen, poklanjamo spominu Kristijana Janca in vsem ostalim preminulim v tragični nesreči na Savi.

Čas spomina

in jutrišnji dan

sta ena družina,

kot leva in desna dlan,

kot prednja in hrbtna stran

sveta´, ki ni dokončan.

(Tone Pavček)

Do izhodišča pohoda pri prijazni družini Metelko iz Arta smo morali opraviti še en premik z avtomobili.

Da ne bi na poti na Studenec prehitro omagali, nas je pri Metelkovih čakala kavica in domači šarkelj.

In potem začetek poti po prelepi dolini, kjer je pod našimi koraki  šumelo jesensko listje, pravi balzam za oči in ušesa, pa je bil tudi potok. Marko Černič, je seveda hodil spredaj, kot se spodobi za zastavonošo. Ko se je pot obrnila desno v hrib, smo postali malo počasnejši, vendar nihče ni imel pretiranih težav.

Da ne bi pot prehitro minila, smo se morali tudi malo ustaviti in poskusiti razna tekoča okrepčila, ki so jih imeli moški v nahrbtnikih.

Naslednji postanek je bil na domačiji Janc, kjer je spominska plošča TAJNA SKLADIŠČA OROŽJA. Pri plošči smo se fotografirali  in nadaljevali poti proti pokopališču na Studencu.

Pri vhodu na pokopališče, se je zgodilo simpatično naključje. S pokopališča so ravno odhajali prvo in drugošolčki OŠ Studenec, ki so prižgali svečko na grobu borcev iz NOB. Povedali smo jim, kdo smo mi in komu bomo prižgali svečko, skupaj smo se fotografirali in zapeli pesmico. Hvala učiteljici in učencem.

Po poklonu z zastavo pri grobu Kristijana Janca in prižiganju sveče, je bil uradni del pohoda končan.

Seveda pa naš dan s tem še ni bil zaključen, čakalo nas je kosilo v  gostišču pri Jancu.

Ne bom opisovala kosila, ki je bilo čudovito, rada bi se pa zahvalila družini Janc za pijačo in prijaznost.

Najbrž bi v prijetnem okolju gostilne ostali še kar nekaj časa, vendar nas je čakala še pot nazaj na izhodišče.

Po dobri urici hoje v dolino, nas je pri Metelkovih spet čakala dobrodošlica v tekoči obliki in čudovit domač štrudelj. Hvala družina Metelko!

V imenu vseh 19 udeležencev letošnjega pohoda si upam zapisati, da je bil pohod prijeten in ne preveč naporen.

Da bo udeležba naslednje leto veliko večja? Ne, tega si pa ne upam napisati.

Hvala vsem za udeležbo in dobro voljo.

Branka Zagrajšek