Svečano odkritje spominske plošče

na Srednji šoli v Sevnici,

22. junija 2020

V Srednji šoli Sevnica je bil konec junija leta 1991 vzpostavljen sprejemni center za prestopnike iz JLA, ki so se po prestopu javili v poveljstva ali enote Teritorialne obrambe. Vzpostavitev centra je izvedena na podlagi prej izdelanih načrtov, ki so bili sestavni del priprav na prihajajočo vojno. Šifra za sprejemne centre je bila »jezero«. Pri izbiri lokacije centra je bilo potrebno, da ta odgovarja nekaterim taktičnim in operativnim zahtevam, katere so postavili načrtovalci. Ena od zahtev je bila, da center ni preveč blizu območja pričakovanih izvajanj  bojnih delovanj (Brežiško Krško polje in komunikacije proti Ljubljani). Lokacija mora zagotavljati lahko zavarovanje (neposredno zavarovanje in širše zavarovanje) ter logistično zagotovitev delovanja s poudarkom na prehrani, intendantski zagotovitvi in oborožitvi. V bližini centra naj bi bil prostor za začasno vzpostavitev poligona za taktično usposabljanje in strelišča za strelsko urjenje. Ravno tako je center moral omogočati dobre maskirne pogoje in umestitev v obstoječe naravno okolje, obenem pa tudi dobro infrastrukturno povezavo. Na podlagi zbranih podatkov o lokacijah in analizi pogojev za delovanje je poveljstvo, po predhodnem dogovoru z vodstvom šole, določilo Srednjo šolo Sevnica, v kateri se bo vzpostavil sprejemni center. Za neposredno varovanje centra je bila določena 28. Pehotna učna četa Teritorialne obrambe občine Sevnica. Za širše varovanje je bila zadolžena Terenska izvidniško obveščevalna organizacija.

Namen centra je bil sprejeti vse pripadnike JLA in civilne osebe na služenju, ne glede na nacionalnost, osebni čin ali dolžnost, ki so se odzvali vabilu Predsedstva Republike Slovenije in prestopile v Teritorialno obrambo ter podpisale prestopno izjavo. Skozi sprejemni center v Sevnici je za čas njegovega delovanja šlo nekaj več kot 300 oseb iz različnih krajev bivše skupne države različnih nacionalnosti in različnih vojaških dolžnosti. Za vse prestopnike je bila značilna določena doza strahu pred neznanimi dogodki ki jih bodo doživeli v sprejemnem centru, kljub profesionalnem in korektnem odnosu pripadnikov centra in drugega osebja v Srednji šoli. Vsak prestopnik je bil oskrbljen s prehrano in namestitvijo, zdravstveno oskrbo, javno dostopnimi informacijami ter telefonskimi zvezami, če so to želeli. Velika večina prestopnikov je bila zadolžena z uniformami Teritorialne obrambe Slovenije in osebno oborožitvijo s katero so med drugim izvajali stražarsko službo v centru. Tisti prestopniki, ki so želeli v druge dele bivše skupne države so bili deležni pomoči pri iskanju načina za načrtovanje poti. To so bili v glavnem vojaki na služenju vojaškega roka, ki so pobegnili iz JLA. Slovenske vojake, ki so pobegnili s služenja vojaškega roka smo takoj napotili v enote Teritorialne obrambe, ki so bile na terenu in so v teh enotah nadaljevale služenje vojaškega roka.

V enote Teritorialne obrambe smo napotili tudi častnike, podčastnike ali civilne osebe, ki so v JLA pridobili specifična znanja, katera so potrebovala poveljstva ali enote Teritorialne obrambe. Tako so med prvimi zapustili sprejemni center častniki za letalsko in protiletalsko obrambo, vezisti in radiomehaniki, vzdrževalci centrov zvez, častniki in podčastniki za nadzor zračnega prostora, operativni častniki, obveščevalci in podobno.

Zaradi velikega števila prestopnikov in njihove častniške strukture (podpolkovniki, majorji, stotniki) ter dolžnosti s katerih so pobegnili iz JLA je sprejemni center v Sevnici deloval do sredine septembra 1991, čeprav so ostali centri po Sloveniji prenehali z delovanjem že konec julija 1991. Prestopnike je bilo predvsem potrebno zavarovati pred delovanjem »Kontra obveštajne službe JLA« (KOS) in jim omogočiti varno življenje v centru, ker niso smeli domov zaradi nadzora KOS-a.

Zaradi varnostnih razlogov se je zbirni center nekajkrat selil (Lisca, Kal, Srednja šola Sevnica in skladišče TO Sevnica), poveljstvo pa je tudi zamenjalo enoto, ki je bila zadolžena za varovanje (72. Četa TO KS Krmelj).

Mirko Ognjenovič

Več slik